Naj misli bodo dobre in veselo bo srce!

Ob tem dogodku smo predali naslednji dopis gospodu ministru Žarniču in gospodu županu Jankoviću.

Spoštovani,

Ta dopis vam pošiljamo, ker ste posredno ali neposredno vpleteni v postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 351-752/2006-3 (14.07.2006) in uporabnega dovoljenja št. 351-1214/2008-7 (25.7.2008) za objekta Viška cesta 25 in Viška cesta 27, 1000 Ljubljana. Pri omenjenih postopkih je namreč prišlo do vrste nepravilnosti, ki so nedopustne in jih je potrebno odpraviti v čimkrajšem možnem času.

1.
Upravna enota Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik je izdala gradbeno dovoljenje št. 351-752/2006-3 (14.07.2006). Izdano je bilo na osnovi projekta za gradbeno dovoljenje (v nadaljevanju PGD) št. A-53-04/2 (marec 2006), ki ga je izdelal projektant Linear d.o.o. za investitorja SGP Kraški zidar d.d. Kot obvezni del PGD je bilo priloženo Vodno soglasje št. 35507-668/2006-4 (25.05.2006), ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami. Vodno soglasje št. 35507-668/2006-4 je  bilo izdano na podlagi PGD in Informacije o pogojih gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda št. 35506-957/2003-LJ01041056 (13.11.2001), ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje. Pri zadnjih poplavi dne 18. in 19.9.2010 se je izkazalo, da 5.točka pogojev tehnične narave v Informaciji o pogojih gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda št. 35506-957/2003-LJ01041056 ni bila izpolnjena. Vsebina 5.točke pogojev tehnične narave v Informaciji o pogojih gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda št. 35506-957/2003-LJ01041056 je sledeča: »Podkletitev odsvetujemo, v primeru, da pa bo le ta predvidena, mora biti izvedena vodotesno in na način, da bo onemogočen neposreden ali posreden (preko kanalizacije) vdor poplavnih voda«.

Izdajatelj  vodnega soglasja št. 35507-668/2006-4 ni obravnaval  4.točke pogojev tehnične narave v Informaciji o pogojih gradnje, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda št. 35506-957/2003-LJ01041056 z naslednjo vsebino: »Pritličje objektov mora biti dvignjeno min. 50 cm nad koto stoletne vode (K100), kar mora biti dokazano z ustreznim izračunom«, čeprav je bil izračun kote stoletne vode (K100)  izračunan v Strokovni podlogi za določitev poplavne ogroženosti območja med Viško cesto in Cesto Dolomitskega odreda v Ljubljani št. 210-FR/04 (17.08.2004), ki jo je izdal Inženiring za vode d.o.o.

Pri zadnji poplavi dne 18. in 19.9.2010 se je izkazalo, da so kote stoletne vode (K100) v Strokovni podlogi za določitev poplavne ogroženosti območja med Viško cesto in Cesto Dolomitskega odreda v Ljubljani št. 210-FR/04 prenizke, saj predpostavke v izračunu kot upoštevajo predvidene posege za povečanje poplavne varnosti v povodju Gradaščice, ki pa še niso realizirane.

2.
Kot obvezni del PGD je bilo priloženo soglasje št. 351-0244-2006 (19.04.2006), ki ga je izdala Javna agencija za železniški promet RS. Soglasje št. 351-0244-2006 je bilo izdano tudi z naslednjo ugotovitvijo v 3.točki: »Investitor mora na svoje stroške zgraditi protihrupno zaščito ter aktivno zavarovati kovinske dele objekta pred vplivom blodečih tokov, v kolikor se izkaže za potrebno. Investitor oziroma njegov pravni naslednik nista upravičena zahtevati od Holdinga slovenskih železnic, d.o.o. in Javne agencije za železniški promet RS nobenega ukrepa protihrupne zaščite oziroma iz tega naslova terjati kakršnokoli odškodnino«. Za potrebe določitve zvočne izolacijske fasade objekta je Zavod za varstvo pri delu d.d. izdelal Poročilo o meritvah hrupa v naravnem in življenjskem okolju št. LFIZ-20060048-DS/P (1.3.2006). To poročilo je bilo narejeno na osnovi Poročila o meritvah hrupa v okolju št. LFIZ-20060048-DS/M (1.3.2006), ki ga je prav tako  izdal Zavod za varstvo pri delu d.d.

V tem poročilu so na dveh meritvenih mestih (južna in vzhodna fasada objekta) bile izmerjene sledeče ravni hrupa: Ldan=53 oz.54 dB, Lvečer=47 dB, Lnoč=45 dB in Ldvn=53 oz.54 dB.

Med samo gradnjo objekta so bile izdelane in izdane karte hrupa na področju MOL, ki so na voljo na ARSO. Iz karte hrupa za železniške proge je razvidno, da je raven hrupa na južni in vzhodni fasadi objekta: Lnoč=50-55 dB in Ldvn=60-65 dB. Iz karte hrupa za ceste je razvidno, da je raven hrupa na južni fasadi in vzhodni objekta prav tako Lnoč=50-55 dB in Ldvn=60-65 dB. Skupna raven hrupa (železnice in ceste) na južni in vzhodni fasadi objekta je torej: Lnoč=53-58 dB in Ldvn=63-68 dB.

Obenem od 1.6.2006 velja Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, po kateri so mejne ravni hrupa v III.stopnji varstva red hrupom, v katero spada objekt, sledeče: Lnoč=55dB in Ldvn=65dB.

Meritve in karta hrupa  se močno razlikujeta: v Lnoč za 8dB in v Ldvn za 10dB. V primeru, da je karta hrupa pravilna, je zvočna zaščita objekta neustrezna in je potrebno vzpostaviti  aktivno zvočno zaščito, to je protihrupno ograjo.

3.
Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske javne službe in promet je v projektnih pogojih za izdelavo projektne dokumentacije šifra 351-1460/05 (11.10.2005) kot enega izmed pogojev v točki 5 navedla: »Za potrebe objektov je treba urediti dovolj parkirnih mest na gradbeni parceli. … Predvideti je potrebno tudi določeno število parkirnih mest za obiskovalce. …«. Na voljo ni niti enega samega parkirnega mesta za obiskovalce.

Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske javne službe in promet je na podlagi projektne dokumentacije in projektnih pogojev šifra 351-1460/05 (11.10.2005) ne glede na dejstvo, da parkirne mesta za obiskovalce niso bila načrtovana, izdala Soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja šifra 351-335/06 (21.3.2006). Soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je bilo priloženo k PGD kot njegov obvezni del.

4.
Kot obvezni del PGD je bilo priloženo požarno soglasje št. 351-5029/2006-2 (24.05.2006), ki ga je izdal Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ljubljana. Požarno soglasje št. 351-5029/2006-2 je bilo izdano na osnovi elaborata požarne varnosti št. E 50573-540-1, ki  ne obravnava požarne varnosti objekta, za katerega je bilo izdano požarno soglasje.

Požarno soglasje bi moralo biti izdano na osnovi elaborata požarne varnosti št. E 0280/06-540-1 (8.3.2006), ki ga je izdelal Zavod za gradbeništvo Slovenije. Ta elaborat požarne varnosti pa v nekaj točkah ni v skladu s projektno dokumentacijo in dejanskim stanjem:

• Točka 3.5.1. Izhodi
  Glavna izhodna vrata v pritličju bi morala biti široka 180cm, vendar so široka le 90cm.
• Točka 4.6. Dostopi za intervencijsko posredovanje gasilcev
  Dva izmed kriterijev, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri projektiranju dostopov do objekta iz zahodne strani sta:
  -minimalna širina poti bi morala biti 3,5m, pri čemer je pot dejansko široka samo 3,08m (V  PGD A- 53-04 načrt 5721/1 risba: »Prikaz odmikov od relevantnih meja v prostoru« je vrisan odmik od parcele 1073/1 3,43m),
  -minimalna širina v krivinah bi morala biti 5m, pri čemer je pot v krivinah dejansko široka samo 3,2m.

Uporabno dovoljenje št. 351-1214/2008-7 (25.7.2008) je bilo s strani Upravna enota Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik izdano kljub temu, da obvezen Izkaz požarne varnosti objekta »A« izdan 24.6.2008 s strani Zavod za gradbeništvo Slovenije, ni bil na osnovi PID potrjen z datumom in podpisom pri sledečih točkah:

• Požarna odpornost instalacijskih jaškov,
• Število izhodov iz stavbe,
• Število požarnih stopnišč,
• Krmiljenje sistemov in naprav za požarno varnost v stavbi,
• Zunanja hidrantna mreža-slepi cevovodi, krožna mreža,
• Število zunanjih hidrantov v oddaljenosti do 80m od objekta (nadtalni, podtalni),
• Število dostopov do stavbe za gašenje in reševanje z gasilskimi vozili
• Število strani stavbe, do katerih je mogoč dostop gasilskih vozil.

5.
Del PGD je zbirno projektno poročilo 0.8.1-Opis usklajenosti projekta s prostorskimi akti. Odstavek »Varstvo voda« navaja: »Vsi posegi morajo biti izvedeni izven vodnega in priobalnega zemljišča, ki sta opredeljena v 11. In 14. Členu ZV-1 (5m od zgornjega roba brežine vodotokov II.reda in 15m od zgornjega roba brežine vodotokov I.reda)«. Projektant Linear d.o.o. v istem odstavku navaja: »Odmik objektov  bo večji kot 5m od zgornjega roba brežine vodotoka«. V PGD, načrt 5721/1, risba: »Prikaz odmikov od relevantnih meja v prostoru«, je najmanjši vrisan odmik objekta od zgornjega roba brežine vodotoka 5,25m, dejansko izmerjen odmik pa je samo 3,2m, kar je manj od dopustnega odmika 5m.

Zaradi vseh zgoraj navedenih nepravilnosti pri postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 351-752/2006-3 (14.07.2006) in uporabnega dovoljenja št. 351-1214/2008-7 (25.7.2008) za objekta Viška cesta 25 in Viška cesta 27, 1000 Ljubljana, zahtevam takojšnje ukrepanje vseh vpletenih, saj med drugim prav zaradi navedenih nepravilnosti nista zagotovljeni požarna in poplavna varnost ter protihrupna zaščita.  Prosim, da me kot stranko vključite v vse postopke, ki jih boste sprožili.

Vložiti (vsem priporočeno s povratnico):

• Minister prof. dr. Roko Žarnić, Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
• Upravna enota Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad 7, p.p. 2998, 1000 Ljubljana
• Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, p.p. 2608, 1001 Ljubljana
• Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja srednje Save, Einspielerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana
• Linear d.o.o., Pod gozdom 10, 1000 Ljubljana
• Euroing d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin (gradbeni nadzor)
• SGP kraški zidar d.d., Kolodvorska 1, 6210 Sežana
• Inženiring za vode d.o.o., Teslova 30, 1000 Ljubljana
• Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva ulica 5, 2000 Maribor
• Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ljubljana, Prule 27, 1000 Ljubljana
• Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Oddelek za gospodarske javne službe in promet, Trg mladinskih delovnih brigad 7, p.p. 2998, 1000 Ljubljana
• Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana

Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta25, 1000 Ljubljana

Odgovor in video prof. Žige Turka je TUKAJ

Odvetniki menijo, da bi prizadeti v nedavnih katastrofalnih poplavah v nekaterih primerih od odgovornih uspeli iztožiti škodo.

“Viška Sončava je s soncem obsijana, prostorna, odprta soseska. Pogled sega na vzhodu proti središču mesta in Ljubljanskemu gradu, na jugu na Ljubljansko barje in Krim, na severu proti Alpam in Rožniku, na zahodu na Polhograjsko hribovje. Soseska je zgolj stanovanjska, v njej ni poslovnih prostorov in lokalov. Parkirni prostori so v kleteh objektov, ploščadi med objekti pa so namenjene brezskrbni otroški igri, prijetnemu druženju in zelenju. Svojevrstna posebnost je potok Gradaščica, ki se vije med objekti in poskrbi za zanimivo dinamiko,” je hvalnice konec leta 2008 dokončani soseski na Viču pel investitor Kraški zidar.

Stanovanjska soseska Viška Sončava

Nova soseska Viška Sončava
je tista, ki v sončnih žarkih plava;
kjer vam sonce vsak dan kaže pot
in za »dobro jutro« pride nasprot’!

Viška Sončava svoj mir odslikava,
tu se narava s potočkom poigrava.
Čudovite terase zgodba so zase –
lepota, ki vidi se vse letne čase!

Okoli Viške Sončave ter nasproti
stičišče mnogoterih poti se bohoti.
V mesto, na morje in vse konce sveta
po cestah in tirih vi pridete tja!
Vir: Prodajna stran stanovanjske soseske Viška Sončava

V teh dneh so se stanovalci soseske na lastni koži prepričali o dinamiki Gradaščice, ki še zdaleč ni tako nedolžna, še posebno če par dni lije kot iz škafa.

Poplavne nevarnosti Gradaščice se stroka zaveda že desetletja, zato se ponuja vprašanje, kako je na tako občutljivem območju sploh mogoče graditi podkletene objekte. To sedaj zanima tudi stanovalce; eden od njih je v garaži skoraj utonil. “Sami smo si krivi, da smo nasedli v celofan zavitemu projektu Kraškega zidarja, ki je tako sosesko zgradil tik ob vodi, ki je vedno poplavljala! Še za ograjo niso imeli posluha, kaj šele za pravi zaščitni zid. Pa vsa ta nepotrebna okna za prezračevanje, da je le lahko voda tako lepo tekla v garažo. Mislim, da bom poskusil prodati stanovanje in se preselil pod Šmarno goro,” je na spletni strani soseske, ki ima celo svoj profil na Facebooku ter na Twitterju, zapisal eden od stanovalcev.

Tu se narava s potočkom poigrava

Občina, ne pa investitor, naj poskrbi za primerno gradnjo

Na neprimerno zgrajeno viško sosesko je v teh dneh opozoril tudi Rok Fazarinc z Inštituta za vode, ki pravi, da so za ta objekt pred šestimi leti pripravili strokovna izhodišča, v katerih je bila določena izhodiščna, poplavno varna višina en meter nad Viško cesto. Teh pogojev investitor kasneje pri projektiranju ni upošteval, a je kljub temu za sosesko pridobil gradbeno in uporabno dovoljenje. “Danes za te garaže zagotovo ne bi dobili soglasja. Vmes se je spremenila zakonodaja (jeseni 2008, op. a.). Mi ji pravimo poplavna uredba, ki sedaj natančno opredeljuje, kako in kaj se lahko gradi na poplavno ogroženih območjih,” pravi Fazarinc.
Do uradnih pojasnil Kraškega zidarja nam včeraj ni uspelo priti, smo pa govorili z zaposlenim v podjetju, ki žal ni želel biti imenovan. Pojasnil nam je, da so sosesko zgradili tako, kot je to določal občinski prostorski načrt, sicer gradbenega dovoljenja ne bi mogli dobiti. “Če je občina vedela, da je to poplavno ogroženo območje, tam takšne gradnje ne bi smela predvideti, zato ljudje ne bi smeli valiti krivde na investitorja,” je opozoril naš sogovornik. V teh dneh podobnih očitkov na račun ministrstva za okolje in prostor, Darsa, občin, gradbenih in komunalnih podjetij ne manjka, in ker veliko od njih zveni upravičenih, smo se pri odvetnikih pozanimali, ali bi lahko v poplavah prizadeti državljani proti odgovornim vložili odškodninske tožbe.

Viška Sončava svoj mir odslikava (foto: Kraški Zidar, d.d.)

Uporabno dovoljenje še ne ščiti pred odgovornostjo

Jožef Klavdij Novak, vodja civilnega oddelka v odvetniški družbi Čeferin, pravi, da je uspešnost odškodninske tožbe odvisna od tega, ali se dokaže vzročna zveza med protipravnostjo ravnanja in nastalo škodo. “Protipravnost je lahko v storitvi, to je, da nekdo nekoga poškoduje, ali opustitvi, to je, da nekdo ne naredi nekaj, kar je bil dolžan storiti. Tipični primer bi bil, da je občina lastnica ceste, ki plazi in pri tem ogroža hišo. To plazenje se mora ustaviti in v takih primerih se lahko zahteva tudi povrnitev škode. Ne glede na to, da ima občina za cesto gradbeno in uporabno dovoljenje. Tudi če ima nekdo gradbeno dovoljenje za cesto ali nakupovalno središče in se ugotovi, da ob tem nista bila na primer narejena ustrezno odvodnjavanje in kanalizacija in so bile zato poplavljene okoliške stavbe, bi lahko prebivalci zahtevali odškodnine in ustrezne posege, da do tega ne bi več prihajalo,” pravi Novak. Podobno bi po njegovem mnenju lahko do odškodnin prišli tudi prebivalci, ki jim je domove poplavilo zaradi nevzdrževanih vodotokov.

Tožba bi bila draga in dolgotrajna

Ob tem pa odvetnik Primož Krapenc opozarja, da imajo v razmerah, ki so vladale v preteklih dneh, “vsi, ki bi bili morebiti odgovorni za to, da na primer kanalizacijska infrastruktura ni bila ustrezno speljana, da odvodnjavanje cest ni bilo dovolj dobro narejeno, da so bili vodotoki in rečne struge zanemarjeni, zelo lep izgovor – sklicevanje na višjo silo, torej na razmere in posledice, ki se jih nikoli ne da v celoti preprečiti”. Vendar zaradi tega po Krapencu ne gre vnaprej vreči puške v koruzo: “Zlasti v primerih, ko je stroka že ugotovila, da je nekaj narejeno nepravilno ali da se je komunalna infrastruktura izkazala za preveč obremenjeno, pa je bilo nekomu naloženo, da to popravi. Je pa odškodninska tožba povezana z nehvaležno nalogo dokazovanja odgovornosti, ki je na strani oškodovanca. Ti postopki bi znali biti zelo dragi, sploh za posameznika.”

In še nasvet tistim, ki vendarle razmišljajo o tožbi: “V prvi vrsti bi morali ljudje zavarovati dokaze, torej na primer poslikati posledice, in poiskati pravno pomoč, razen če so sami tako vešči, da bi znali dokazati odgovornost. Nato bi se lahko skupaj z odvetnikom na osnovi dokazov in dejstev odločili, ali je možno vložiti odškodninsko tožbo.”

Vir: Dnevnik, Peter Pahor