Zaradi prestavitve komunalnih vodov, ki jih je potrebno prestaviti pred obnovo črpališča Vič, bo pri Viški cerkvi promet v obe smeri potekal po drugi polovici cestišča (ki je sicer namenjena le prometu [...]]]> Zaradi obnove objekta »Črpališče Vič« bo od 12.2. od 17. ure, do 21.2. pri Viški cerkvi zaprta Tržaška cesta v smeri proti središču mesta.

Zaradi prestavitve komunalnih vodov, ki jih je potrebno prestaviti pred obnovo črpališča Vič, bo pri Viški cerkvi promet v obe smeri potekal po drugi polovici cestišča (ki je sicer namenjena le prometu proti Dolgemu mostu), pločnik in kolesarska steza v smeri proti središču mesta bosta zaprta, urejen bo dostop do postajališča avtobusov mestnega prometa pri Viški cerkvi v smeri proti središču mesta.

Sponzor Kraški zidar je poskrbel za razvoj kultur na Viški sončavi. Naši fotoreporterji so na fotografijah ovekovečili svetovno znane kulturne družine Penicillinus, Aspergillus in ostale. Kraškemu zidarju so stanovalci hvaležni za enkratna kulturna doživetja v svojih [...]]]>

Svetovno znani izvajalci iz družin Penicillinus in Aspergillus, ostali izvajalci so še zakriti za zaveso, ah letvijo

Sponzor Kraški zidar je poskrbel za razvoj kultur na Viški sončavi. Naši fotoreporterji so na fotografijah ovekovečili svetovno znane kulturne družine Penicillinus, Aspergillus in ostale. Kraškemu zidarju so stanovalci hvaležni za enkratna kulturna doživetja v svojih stanovanjih. Slike povedo gotovo več, kot suhoparni opis kulturnih dogodkov. Kraški zidar je omogočil ta spektakularni kulturni dogodek na zelo enostaven način s slabo ali celo nemontirano toplotno izolacijo, z okni, ki so slabo vgrajena  in skozi katera med stenami in okvirji vdira hladen zrak. S tako minimalnimi sredstvi je Kraški zidar poskrbel za enkratno kulturno doživetje. Nekateri stanovalci bi utegnili imeti zdravstvene težave zaradi previsokih koncentracij ˝kulture˝ v zraku.

Za odpravo približno 3,5 milijona evrov skritih napak pri gradnji naselja na Mesarski ulici v Ljubljani so lastniki stanovanj brez uspeha poskušali unovčiti bančno garancijo, ki jo je za Gradis G izdalaFactor banka .

Sredi januarja je potekel rok, do katerega bi lahko etažni [...]]]> Lastnikom stanovanj na Mesarski v Ljubljani ni uspelo unovčiti bančne garancije za odpravo skritih napak

Za odpravo približno 3,5 milijona evrov skritih napak pri gradnji naselja na Mesarski ulici v Ljubljani so lastniki stanovanj brez uspeha poskušali unovčiti bančno garancijo, ki jo je za Gradis G izdalaFactor banka .

Sredi januarja je potekel rok, do katerega bi lahko etažni lastniki na Mesarski ulici v Ljubljani unovčili bančno garancijo za odpravo skritih napak, ki jih je zagrešil Gradis skupina G pri gradnji naselja. Unovčitev jim ni uspela, čeprav so že februarja lani začeli ustrezen postopek.

Notar Andrej Škrk, pri katerem je bila garancija deponirana, jim je namreč zavrnil unovčitev iz formalnih razlogov. Odvetnica Tajka Golob, ki zastopa 182 etažnih lastnikov, po notarjevi interpretaciji ni ustrezno navedla vseh imen lastnikov na dopisu. Imena in lastništvo so razvidni le iz priloženih pooblastil, priznava notar, ki nam ga v petek ni uspelo priklicati za podrobnejša pojasnila.

Lastniki še iščejo pot do denarja

“Zahteva za nadaljevanje unovčitve ni bila obravnavana na način, kot to določa zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, čeprav je bila pripravljena in podprta z dokazili, ki jih zahteva zakon, in z dokazili, ki jih je dodatno zahteval notar,” pa je kritična Golobova in nadaljuje: “Notar je po naši oceni predlog presojal na način, s katerim je odstopil od nalog, ki mu jih nalaga zakon.”

Etažni lastniki še iščejo način, kako ukrepati proti notarju, medtem ko krivde upravnika SPL za zdaj ne vidijo. Tudi odgovornih na SPL nam v petek ob 13. uri ni uspelo priklicati. Za odpravo skritih napak na skupnih delih stavb na Mesarski ulici pa proti Gradisu G teče sodni postopek pred ljubljanskim sodiščem.

Nasvet: Najprej zamenjate upravnika

Unovčitev bančne garancije za odpravo napak pa je pred kratkim uspela lastnikom stanovanj na ljubljanski Cesti v Gorice (pri Plutalu). Kot pojasnjuje njihova upravnica Janja Cof iz DomEfekta, so morali lastniki naprej zamenjati upravnika. Ker prvega upravnika novogradenj po zakonu določi investitor (v njihovem primeru Vegrad), ta utegne ovirati unovčitev bančne garancije investitorja.

“Ko so lastniki zamenjali upravnika Vegrim, ker se ta ni odzival na njihove pritožbe, smo potrebovali dva meseca za unovčitev garancije. Ves postopek je vodil odvetnik, najeli pa smo tudi sodnega izvedenca. Z notarjem nismo imeli večjih težav, razen da nam ni dal vseh potrebnih informacij. Tik pred zdajci so se pojavili pritiski investitorja, vendar smo vztrajali pri unovčitvi ali podaljšanju garancije,” je pojasnila Janja Cof. NLB je denar nakazala na poseben račun, iz katerega se zdaj plačujejo izvajalci, ki odpravljajo napake, je sklenila sogovornica.

Vir: Jaka Elikan, Finance

Ob odklopu elektrike so v dvigalu ostali ujeti stanovalci. Zasilna razsvetljava dvigal ni [...]]]> Dne 25.1.2010 je Elektro Ljubljana odklopilo elektriko na Viški cesti 27, ker upravnik po priloženi dokumentaciji (visela je na oglasni deski) naj ne bi poravnal računov v znesku 136,76EUR in 2156,63EUR. Elektro Ljubljana do odklopa ni obvestilo stanovalcev o neplačevanju računov.

Ob odklopu elektrike so v dvigalu ostali ujeti stanovalci. Zasilna razsvetljava dvigal ni delovala.

Predsednik NO je po telefonu za pojasnilo poskusil dobiti operativnega upravnika g. Kilijana Vizjaka in člana uprave Aktiva upravljanje g. Franja Nestića. V dveh dneh od klica ni nobeden od omenjenih vrnil klica ali kakorkoli obvestil stanovalcev o razvoju dogodkov. Ko, oziroma če dobimo tudi njihovo plat zgodbe, jo bomo objavili tukaj.

27.1.2010 ob 13:55, to je 50 ur po neljubem dogodku,  smo dobili od upravnika po elektronski pošti naslednje obvestilo:

Pozdravljeni,

Informacija glede neupravičenega odklopa skupne elektrike na objektu Viška cesta 27 s strani Elektro Ljubljana:

Od strani stanovalca g. xxxxxx sem dobil klic 25.01. ob 12:16, da je ostal v dvigalu in da je operativec od Elektro Ljubljana odklopil skupno stopniščno elektriko in elektriko v garažah. Z naše strani smo nemudoma posredovali pri skrbniku pogodbe o dobavi energije s strani Elektro Ljubljana g. Milanu Lampretu (kopije pogodb ste dobili v nabiralnik v prejšnjem tednu, v katerih so medsebojne obveznosti, cene in plačilni roki dogovorjeni in obvezujoči).

Z naše strani so pogodbene obveznosti izpolnjene in računi plačani v dogovorjenih rokih. Na strani Elektra Ljubljana pa organizacija poslovanja, obračuni in knjiženje računov očitno ne deluje, za kar so obljubili, da se bodo javno opravičili. Ko dobim pisno opravičilo vam ga takoj posredujem.

Za povzročene težave in neprijetnosti, se v svojem in imenu podjetja, ki je neupravičeno blateno na medmrežju, iskreno opravičujem.

Lep pozdrav,

Vizjak

Upravnika prosimo, da v skladu s pogodbo o upravljanju svoje odgovore posreduje stanovalcem tudi na forumu.

Fotografije dokumentov in odgovor upravnika smo objavili takoj, ko smo jih prejeli.

Prosimo stanovalce, da v komentarjih izrazijo svoje mnenje, še posebej nas zanima, če upravnik še uživa njihovo zaupanje.

Davek na nepremičnine je na vladnih delovnih mizah že dolga leta. V to kislo jabolko doslej ni upala ugrizniti še nobena ekipa, saj je ta segment izjemno občutljiv za lastnike nepremičnin. Ta čas še ni [...]]]> Vlada za leto 2010 napoveduje davek na nepremičnine, večjih fiskalnih učinkov ne bo, z davkom pa bo lahko regulirala nepremičninski trg.

Davek na nepremičnine je na vladnih delovnih mizah že dolga leta. V to kislo jabolko doslej ni upala ugrizniti še nobena ekipa, saj je ta segment izjemno občutljiv za lastnike nepremičnin. Ta čas še ni jasno, kako bodo nepremičnine obdavčene, pametna obdavčitev bi bila zelo dobrodošla, seveda pa pri tem država ne sme povečati bremen za lastnike nepremičnin, ki so namenjene bivanju. Ni pa še znano, kako se bo lotila špekulantov in tistih, ki imajo več nepremičnin, pa jih ne potrebujejo niti zase niti jih ne oddajajo. Odprtih vprašanj je veliko, tematika zelo zapletena, zato bi želeli podati le najbolj osnovne odgovore na nekatera vprašanja, ki si jih danes zastavljajo lastniki stanovanj in drugih nepremičnin.

Sredstva poberejo občine

Ivo Lavrač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ocenjuje, da je osnutek zakona, ki je trenutno v javnosti, primeren. Dobro je, da bi bilo obdavčenih 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Prav tako je povsem sprejemljiva oprostitev, po kateri bi bila davka oproščena določena kvadratura za vsakogar, ki je v tem stanovanju prijavljen. Poleg tega je pomembno, da z novo obdavčitvijo za večino lastnikov slovenskih nepremičnin v povprečju ne bi povišali sedanjega zneska iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Po sedanji ureditvi, ko lastniki stanovanj in drugih nepremičnin plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, se v občinske proračune na leto steče okoli 150 milijonov evrov, kar je približno desetina občinskih proračunov in manj kot polovica odstotka bruto domačega proizvoda.

Po nekaterih predvidevanjih bi občinski proračuni pobrali za polovico več denarja. Eden izmed razlogov je, da nekateri lastniki zdaj prej omenjenega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ne plačujejo, saj njihove nepremičnine niso bile vpisane v nobene evidence. Nova evidenca, ki jo je izvedla Geodetska uprava Republike Slovenije, pa vključuje vse nepremičnine. Scenarij o približno polovico višjih prilivih bi se zgodil tudi, če država ne bi postavila cilja, da od sedanjih zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ne bi pobrala več.

Pomembnejši so drugi cilji

Pri uvedbi davka na nepremičnine ne gre le za dodatno polnjenje državne oziroma občinskih blagajn, saj bodo dodatni fiskalni učinki, kot rečeno, relativno majhni. Pomembnejši so drugi cilji. “Ko je enkrat tehnična infrastruktura za davek vzpostavljena, je možno stopnje povečati oziroma jih prilagajati. Tako bi lahko znižali kakšno drugo davčno obremenitev, ki je zdaj visoka,” pravi Ivo Lavrač.

In katere učinke bi morala doseči država pri uvedbi novega davka na nepremičnine? Poleg povečanja prilivov je zelo pomembna pravičnejša odmera davkov na nepremičnine. Glavni učinek pa bo izboljšanje nepremičninskih evidenc, kjer se bo Slovenija lahko primerjala z drugimi razvitimi državami. Zaradi boljših evidenc in učinkovitejše rabe nepremičnin se bo povečala učinkovitost trga, vse skupaj pa bo vplivalo tna gospodarsko rast.

Z davkom se bo lahko zagotovila perspektivna samostojna fiskalna podlaga za pravo lokalno samoupravo. V Sloveniji si težko predstavljamo, da bi občani glasovali za višji nepremičninski davek, ker bi si s tem zagotovili boljše občinske javne storitve. S povišanjem davka na nepremičnine bi lahko po potrebi krotili njihove cene, če bi po krizi spet podivjale.

Ali lahko na kratko obrazložite razliko med sedanjim plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in obdavčevanjem nepremičnin, ki nas po napovedih čaka do leta 2011?

Andreja Cirman: “Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujemo skladno z zakonom o graditvi objektov in še nekaterimi drugimi zakoni. Osnova za plačilo tega prispevka je administrativno določena, davčna obremenitev pa nima neposredne povezave z vrednostjo nepremičnine. Ni enotnega merila, ki bi upoštevalo tržno vrednost nepremičnine. Nadomestilo je ostanek iz preteklega sistema. Takrat ni bilo tržnega gospodarstva in tudi ne delujočega trga nepremičnin. S prihodom v tržno gospodarstvo se je trg nepremičnin sprostil, kar je sploh osnova, da se uvede tudi ustrezno obdavčevanje. Danes smo tako daleč, da lahko vzpostavimo obdavčenje na osnovi tržnih vrednosti. To so storile tudi druge tranzicijske države.”

Darko Končan: “Zdaj na nepremičnine plačujemo dve bremeni. Eno je klasičen davek po zakonu o davkih občanov iz leta 1986. Ta davek obdavčuje stanovanja, večja od 160 kvadratnih metrov, vendar gleda na površino in ne upošteva ljudi, ki v tej nepremičnini živijo. Ta davek obdavčuje tudi vikende in lastnike več stanovanj. To je popolnoma zastarel davek, ki se uporablja na podlagi starih pravilnikov in po različnih slovenskih območjih povsem neenakomerno, večinoma pa se ga sploh ne pobira več. Zato ga je treba spremeniti. Enako velja za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ta zakon je lahko ustavno sporen. Lastniki nepremičnin so enkrat že plačali prispevek za izgradnjo komunalne infrastrukture. Zato ni prav, da se to zaračunava še enkrat v obliki omenjenega prispevka. Gre za kvazi davek, ki se obračunava po različnih pravilnikih, ki so od občine in občine različni.”

Vir: Večer