Davek na nepremičnine

Vlada za leto 2010 napoveduje davek na nepremičnine, večjih fiskalnih učinkov ne bo, z davkom pa bo lahko regulirala nepremičninski trg.

Davek na nepremičnine je na vladnih delovnih mizah že dolga leta. V to kislo jabolko doslej ni upala ugrizniti še nobena ekipa, saj je ta segment izjemno občutljiv za lastnike nepremičnin. Ta čas še ni jasno, kako bodo nepremičnine obdavčene, pametna obdavčitev bi bila zelo dobrodošla, seveda pa pri tem država ne sme povečati bremen za lastnike nepremičnin, ki so namenjene bivanju. Ni pa še znano, kako se bo lotila špekulantov in tistih, ki imajo več nepremičnin, pa jih ne potrebujejo niti zase niti jih ne oddajajo. Odprtih vprašanj je veliko, tematika zelo zapletena, zato bi želeli podati le najbolj osnovne odgovore na nekatera vprašanja, ki si jih danes zastavljajo lastniki stanovanj in drugih nepremičnin.

Sredstva poberejo občine

Ivo Lavrač, redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ocenjuje, da je osnutek zakona, ki je trenutno v javnosti, primeren. Dobro je, da bi bilo obdavčenih 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Prav tako je povsem sprejemljiva oprostitev, po kateri bi bila davka oproščena določena kvadratura za vsakogar, ki je v tem stanovanju prijavljen. Poleg tega je pomembno, da z novo obdavčitvijo za večino lastnikov slovenskih nepremičnin v povprečju ne bi povišali sedanjega zneska iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Po sedanji ureditvi, ko lastniki stanovanj in drugih nepremičnin plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, se v občinske proračune na leto steče okoli 150 milijonov evrov, kar je približno desetina občinskih proračunov in manj kot polovica odstotka bruto domačega proizvoda.

Po nekaterih predvidevanjih bi občinski proračuni pobrali za polovico več denarja. Eden izmed razlogov je, da nekateri lastniki zdaj prej omenjenega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ne plačujejo, saj njihove nepremičnine niso bile vpisane v nobene evidence. Nova evidenca, ki jo je izvedla Geodetska uprava Republike Slovenije, pa vključuje vse nepremičnine. Scenarij o približno polovico višjih prilivih bi se zgodil tudi, če država ne bi postavila cilja, da od sedanjih zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč ne bi pobrala več.

Pomembnejši so drugi cilji

Pri uvedbi davka na nepremičnine ne gre le za dodatno polnjenje državne oziroma občinskih blagajn, saj bodo dodatni fiskalni učinki, kot rečeno, relativno majhni. Pomembnejši so drugi cilji. “Ko je enkrat tehnična infrastruktura za davek vzpostavljena, je možno stopnje povečati oziroma jih prilagajati. Tako bi lahko znižali kakšno drugo davčno obremenitev, ki je zdaj visoka,” pravi Ivo Lavrač.

In katere učinke bi morala doseči država pri uvedbi novega davka na nepremičnine? Poleg povečanja prilivov je zelo pomembna pravičnejša odmera davkov na nepremičnine. Glavni učinek pa bo izboljšanje nepremičninskih evidenc, kjer se bo Slovenija lahko primerjala z drugimi razvitimi državami. Zaradi boljših evidenc in učinkovitejše rabe nepremičnin se bo povečala učinkovitost trga, vse skupaj pa bo vplivalo tna gospodarsko rast.

Z davkom se bo lahko zagotovila perspektivna samostojna fiskalna podlaga za pravo lokalno samoupravo. V Sloveniji si težko predstavljamo, da bi občani glasovali za višji nepremičninski davek, ker bi si s tem zagotovili boljše občinske javne storitve. S povišanjem davka na nepremičnine bi lahko po potrebi krotili njihove cene, če bi po krizi spet podivjale.

Ali lahko na kratko obrazložite razliko med sedanjim plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in obdavčevanjem nepremičnin, ki nas po napovedih čaka do leta 2011?

Andreja Cirman: “Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujemo skladno z zakonom o graditvi objektov in še nekaterimi drugimi zakoni. Osnova za plačilo tega prispevka je administrativno določena, davčna obremenitev pa nima neposredne povezave z vrednostjo nepremičnine. Ni enotnega merila, ki bi upoštevalo tržno vrednost nepremičnine. Nadomestilo je ostanek iz preteklega sistema. Takrat ni bilo tržnega gospodarstva in tudi ne delujočega trga nepremičnin. S prihodom v tržno gospodarstvo se je trg nepremičnin sprostil, kar je sploh osnova, da se uvede tudi ustrezno obdavčevanje. Danes smo tako daleč, da lahko vzpostavimo obdavčenje na osnovi tržnih vrednosti. To so storile tudi druge tranzicijske države.”

Darko Končan: “Zdaj na nepremičnine plačujemo dve bremeni. Eno je klasičen davek po zakonu o davkih občanov iz leta 1986. Ta davek obdavčuje stanovanja, večja od 160 kvadratnih metrov, vendar gleda na površino in ne upošteva ljudi, ki v tej nepremičnini živijo. Ta davek obdavčuje tudi vikende in lastnike več stanovanj. To je popolnoma zastarel davek, ki se uporablja na podlagi starih pravilnikov in po različnih slovenskih območjih povsem neenakomerno, večinoma pa se ga sploh ne pobira več. Zato ga je treba spremeniti. Enako velja za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ta zakon je lahko ustavno sporen. Lastniki nepremičnin so enkrat že plačali prispevek za izgradnjo komunalne infrastrukture. Zato ni prav, da se to zaračunava še enkrat v obliki omenjenega prispevka. Gre za kvazi davek, ki se obračunava po različnih pravilnikih, ki so od občine in občine različni.”

Vir: Večer