Cene stanovanj so letos že upadle za šest odstotkov, do konca leta bodo do 30 odstotkov, napoveduje Aleš Perovšek, vodja evidentiranja trga nepremičnin na geodetski upravi (GURS). Če se bodo neprodane novogradnje kopičile, se konec leta lahko zgodi nepremičninski zlom,” dodaja.
Statistika evidence trga nepremičnin je po manjšem padcu v drugi polovici minulega leta v prvem letošnjem četrtletju pokazala opaznejši upad. Cene rabljenih stanovanj so se v primerjavi z istim obdobjem lani znižale za devet odstotkov, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2008 pa za šest odstotkov. Za šest odstotkov so v treh mesecih upadle tudi cene stanovanj v Ljubljani, medtem ko so na medletni ravni nižje za okroglo desetino. Še vedno upada tudi promet s stanovanji, saj je bilo v prvih treh mesecih letos prodanih 17 odstotkov manj stanovanj kot četrtletje prej in 60 odstotkov manj kot v prvih treh mesecih lani. Še slabša je statistika prodaje družinskih hiš. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem je bilo v državi od januarja do marca letos prodanih 47 odstotkov manj hiš in 85 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju.
Upadanje cen se bo po Perovškovih pričakovanjih nadaljevalo vsaj do konca leta, verjetno pa še dlje. “Pričakujem, da bodo cene nepremičnin v tekočem letu upadle za 20 do 30 odstotkov,” je izjavil. Sicer pa Perovšek meni, da ne bo prišlo do naglega zloma nepremičninskega trga, kjer so premiki veliko bolj rigidni kot na finančnih trgih.
Perovšek se ne strinja s pogledi nekaterih nepremičninarjev, da bi se bilo iz krize mogoče izviti s pospešeno stanovanjsko gradnjo pod vodstvom države ali občin. To po njegovem ne bi imelo pozitivnega vpliva na oživitev nepremičninskega trga. “Ker enostavno ni denarja v obtoku, se to kaže na trgu nepremičnin. Tudi če stanovanja so, denarja zanje ni. Ko se bodo razmere na denarnem trgu obrnile, bo z zamikom oživel tudi nepremičninski trg. In nič prej,” je prepričan Perovšek.
“Nepremičninske agencije so v prvem četrtletju posredovale pri prodaji vsega treh hiš v Ljubljani in pri prodaji dveh hiš v Mariboru. Finančna kriza in recesija sta zelo globoki. Dozdajšnji upad cen je celo nekoliko večji, kot smo pričakovali pred tremi meseci, in nič ne kaže, da bi se trendi gibanja cen in obseg prometa izboljšali. Dokler bo kriza in se gospodarstvo ne bo pobralo, se bodo takšni trendi nadaljevali. Promet z nepremičninami ne more pasti globlje,” pravi Aleš Perovšek, vodja evidentiranja trga nepremičnin na GURS-u.
Anketa časnika Finance: Kako komentirate šestodstotni upad cen v prvem četrtletju in napoved o strmem nadaljevanju padajočega trenda? Ali lahko nepremičninski trg spodbudi gradnja stanovanj v državni režiji? Lahko pripomore k izhodu iz krize?
Bernard Brščič, Ekonomska fakulteta: “Šestodstotni upad cen je po mojem mnenju podcenjen. Na podlagi spremljanja nepremičninskih oglasov za stanovanja v centru Ljubljane ocenjujem, da je upad še enkrat tolikšen, menim namreč, da so se stanovanja že pocenila za petino. Bližje mojim spoznanjem pa je napoved 30-odstotnega upada do konca leta. Po metodologiji Case-Shillerjeve primerjave cen stanovanj in najemnin sem prišel do sklepa, da so stanovanja precenjena za tretjino. To pomeni, da je nepremičninski trg končno začel delovati, zato nikakor ni pravi trenutek za državno poseganje. Upad cen stanovanj na realno raven se lahko zgodi le, če se država ne bo vmešavala. Likvidacija zgrešenih naložb je tisto, kar nepremičninski trg potrebuje. Dokler z njimi ne bo počiščeno, recesije ne bo konec.”
Ivo Lavrač, Ekonomska fakulteta : “Šest odstotkov je več, kot smo bili vajeni do zdaj, ampak kriza se je poglobila, zato je to normalno. Pa vendar, ocena o skoraj tretjinskem upadu se mi zdi vendarle previsoka. Je sicer v mejah možnega, glede na to, da se je v nekaterih državah – Veliki Britaniji, Španiji, v Baltskih državah – to že zgodilo, a vseeno. Po mojem mnenju se bodo cene znižale manj, denimo od zdaj še za deset odstotkov. O državnih idejah pa menim naslednje – to je narobe. Že zdaj je veliko praznih in nezgrajenih stanovanj, zato je treba najprej pospraviti to zalogo. Kar je kljub upadu cen težko, saj so ljudje brez služb, težko pridejo do posojila. Torej, vse, kar bi država lahko naredila, je, da bi prevzela prazne nepremičnine in jih poceni oddajala. Ampak to je mogoče le kratkoročno, dolgoročno pa ne, saj država ni najemodajalka.”
Zoran Veleski, Mreža nepremičnin: “Statističen podatek o četrtletnem upadu se mi zdi realen. Konec minulega leta so vsi še vedno pričakovali, da bodo prodali po takratnih cenah. Ker pa se to ni zgodilo, so cene spustili, kar je razvidno tudi iz navedenih številk. Vseeno se mi zdi napoved o do 30-odstotnem upadu pretirana. To se sicer lahko zgodi pri kakšnem stanovanju, projektu, ne pa kar generalno. Tu bo pocenitev manjša, denimo še od sedem do osem odstotnih točk na že sedanjih šest. Ne glede na to, državni model se mi zdi nenavaden. Graditi v teh razmerah? To se mi zdi povsem nesmiselno.”
Jožef Murko, Dodoma : “Cene upadajo, to je dejstvo. In bodo tudi v prihodnje. A postopoma in zmerno, zato se mi zdi govorjenje o 20-, 30-odstotnem upadu preveč črnogledo. Sploh, ker se zdi, da je krč, strah kupcev, popustil. Opažamo namreč, da so spet začeli kupovati stanovanja, predvsem tista s popusti oziroma po akcijskih cenah. In upam, da se bo to nadaljevalo. Kar pomeni, da se državi ni treba vmešavati. Sicer pa so taki predlogi samo ad hoc. Če bi gradila za najemniški trg, bi s tem obremenila državni proračun. V primeru, da bi bila to rešitev za gradbince, ki bi jim politika tako zagotovila delo, pa se mi tudi ne zdi pametno. To naše ekonomije zagotovo ne bo rešilo.”




GURS objavlja cene rabljenih nepremičnin, torej prodajne cene starih stanovanj in hiš.
O stanju cen na trgu novogradenj pa ni javno dostopnih podatkov, tudi na Statističnem uradu republike Slovenije ne.
GURS je dne 15.5.2009 objavil četrtletno poročilo v katerem obravnava tudi novogradnje:
Vir: portal SLONEP
Zanimiv klepet na MMC RTV Slovenija o padanju cen na nepremičninskem trgu:
Marko Puschner – strokovnjak za nepremičnine
Pri cenah novogradenj ima GURS le ocene, kar kaže citat iz njihovega poročila 15.5.2009
Finance so danes objavile popravek članka: